Tečem z Julijanom (8. del)

Tale objava me čaka še od sobote, ampak dnevi tako hitro letijo mimo mene, da sem se k pisanju spravila šele sedaj.

Sobotno popoldne smo športno izkoristili. Na obisk sta prišla Julijanova in Tinkarina teta in stric. Ker nismo želeli presedeti celega popoldneva za mizo, smo se spravili ven - midva z Julijanom en tekaški krog okoli Vojnika, ostali štirje pa v klanec proti cerkvici svetega Tomaža. Ker naj bi na Wings for Life tekači z vozički tekli samo 5 kilometrov, je bila tudi najina prvotna trasa mišljena nekje v tem rangu.
(Fotografije so žal posnete z mobilnim telefonom - fotoaparat je po spletu čudnih naključij ostal doma.)

Prespal celo traso ...

Tekla sva precej z lahkoto, malo pred tretjim kilometrom pa je bilo potrebno na voziček namestiti mrežo, da Julijanu ne bi preveč pihalo. Ko sem želela endomondo, ki je bil takrat na pavzi, ponovno zagnati, sem ga pomotoma prekinila. Zato sta danes dve objavi iz aplikacije, čeprav je bil tek samo en.

Namesto 5 kilometrov sva naredila večji zavoj in se odločila, da greva našim štirim pohajačem naproti. Najmlajša je bila baje sploh zelo pridna - večinoma je želela kar hoditi, tako da so imeli voziček s sabo bolj zaradi lepšega. No, in pa za večanje mišične mase na rokah :).

Vsega skupaj sva pretekla 9,34 kilometra v slabi uri (59 minut, 43 sekund) - večinoma je šlo kar hitro, vsaj do zadnjega kilometra, ko se je začel kar konkreten klanec. Sva pa tekla tudi že hitreje :). Julijan je prespal celo pot, očitno mu je prijalo.

Prvi del.

Drugi del.

Še profil trase.

A vidite tisti visok hribček na desni strani drugega grafa? No, zato sva bila precej počasnejša v zadnjem kilometru :).

Vreme je bilo idealno, mogoče je malenkost preveč pihalo, ampak temperature so bile pa odlične. Pri teh 9 kilometrih in še malo se stvar sicer še ni zaključila, čakala nas je še kilometer in pol dolga pot do doma, ampak ker je šlo bolj za sprehod kot tek, je ne bom štela zraven :).

Ta teden naju čaka samo še en krajši trening, potem pa Julijan počiva do nedeljskega teka, mami bo pa še malo trenirala vmes. Upam, da se vidimo v Ljubljani 4. maja.